Pomen znanosti pri razbijanju mitov o podnebnih spremembah

Z visokim konsenzom se znanstveniki na podlagi jasnih podatkov strinjajo, da trenutne podnebne spremembe povzročamo ljudje z izpusti toplogrednih plinov. Posledice podnebne krize so vidne, ukrepi znani, volja sveta, da jih uveljavi, pa je šibka. V zadnjem obdobju prepogosto slišimo dvome ali celo zanikanje podnebnih sprememb. Na okrogli mizi, ki jo je v partnerstvu s pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji gostil Kemijski inštitut, so klimatologi in drugi raziskovalci podnebnih sprememb razpravljali o nekaterih najbolj vztrajnih mitih, ki jih v javnosti širijo zanikovalci. Klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj je poudarila pomen izobraževanja o podnebnih spremembah, ki bi se moralo formalno začeti že v osnovnih šolah, prav tako pa je predlagala dodatna izobraževanja za tiste, ki o odločajo o reševanju podnebne krize. 

V razpravi sta sodelovala tudi evropska poslanka Zala Tomašič (ELS) in evropski poslanec Vladimir Prebilič (Zeleni). Poslanka Tomašič se je zavzela "za razumen zeleni prehod, ki bo ohranil konkurenčnost gospodarstva, zmanjšal birokracijo in spodbujal inovacije". Poslanec Prebilič je opozoril na nevarnost nereševanje podnebnih sprememb, ki nas potiskajo v ekstremne vremenske in druge pojave. Podobno kot vojne ima tudi podnebna kriza  širše družbene posledice, ki vplivajo na življenje vsakega izmed nas. In izkušnje kažejo, da bo nereševanje teh vprašanj najbolj prizadelo tiste, ki so že zdaj socialno šibkejši. Zeleni dogovor je zato moralno in socialno vprašanje, je še poudaril.